Pasulj iz jeseniške Kazine



Meta in Alojz Janc sta z jeseniškim gostinstvom povezana že dolga leta: najprej sta vodila mesnico, bila kasneje oskrbnika Doma Pristava, zadnjih šest let pa vodita znano Restavracijo Kazina.


"Leta 1994 sva odprla mesarijo in nato, leta 2000, prestopila v gostinstvo. Sprva sva vodila kavarno z menzo, zatem sva odprla gostilno Majolka, ki je bila na Jesenicah zelo dobro sprejeta. Stegli smo domače jedi in bili znani tudi po tem, da domačini pri nas praznovali pomembne dogodke ali življenjske jubileje," začne pripovedovati Meta Janc.


Medtem ko se na siv dan sneg že meša z dežjem in se z bližnjega dimnika visoko v zrak vije gost, bel dim, nadaljuje: "Vodila sva tudi Dom Pristava ter bila v Lescah, kjer sva delala v menzi Žitovega obrata."


Zakonca Janc, Alojz in Meta, sta že desetletja vpletena v jeseniške gostinske zgodbe.


Kot zapisano, zadnjih šest let Meta in Alojz Janc vodita Restavracijo Kazina, ki je na Jesenicah že nekakšna institucija. Markantna stavba tam nasproti današnje občine, nosi letnico 1914, zgradili pa so jo že leta 1904.


Kazina je bila tesno povezana z GEŽ, torej z Gostinsko enoto železarne, pove Meta Janc: "V GEŽ so pred desetletji pripravljali malice za delavce v železarni. Ko je bilo železarstvo na Jesenicah v razcvetu, so dnevno pripravil več kot 8000 obrokov, saj je bilo toliko tudi železarjev. Imeli so centralno kuhinjo, iz katere so hrano dostavljali v obrate železarne. Ker je bilo treba pripraviti res velike količine, ni bilo neke finese. Kuhali so zelenjavne čorbice in tudi ogromno drobovine – od jetrc do ledvičk, srčkov v omaki, vampov …«


Stavba Kazina je bila torej tesno povezana z GEŽ: »V zgornjih prostorih poslopja so bile sobe za inženirje, ki so na Jesenice prišli od drugod in si še niso našli stanovanj. Spodaj pa je bila restavracija, za katero bi lahko rekli, da je služila za reprezentančne namene.«

Delavsko malco na Jesenicah, poleg Restavracije Kazina, trenutno pripravijo še v: Piceriji Turist, Gostilnici in piceriji Chilli, Domu Pristava, Penzionu pr' Betel ter v Bistroju Oaza.

Zaščitni znak Kazine je lev.


V Kazini, kjer se trudijo gostom pričarati predvsem znane okuse, kakršnih smo vajeni od doma, je vsakokrat kaj novega. Delavska malca je denimo na jedilnik prinesla še eno sladico, jabolka v šlafroku (to so jabolka, ocvrta v testu), pa tudi sicer v restavraciji poskrbijo za to, da je tu vedno kaj novega.


Tako ima Alojz Janc za pomlad v rokavu že nov načrt, in sicer nekakšno ulično varianto delavske malce: jedi bi pripravljali na prostem, stregli pa bi jih pod mogočnimi divjimi kostanji, ki rastejo na terasi pred Kazino.

"Delavska malca je zanimiv projekt, s katerim gledamo naprej, a se hkrati vračamo nazaj, v preteklost," o jedeh, ki so del jeseniške preteklosti in tudi sedanjosti, razmišlja Meta Janc.

"Vsak dan imamo v sklopu Delavske malce kaj na žlico - pasulj denimo je, in to celo leto, na jedilniku vsak petek. Ostale jedi na žlico so golaž, jota, ajmoht, ričet, segedin in kar je še takega. Ob četrtek smo imeli krače, ki smo jih poleti nadomestili z jedmi z žara. V preteklosti so delavci jedli veliko drobovine, potem pa je to kar nekako izginilo z jedilnikov. Trudimo se, da je drobovina, torej telečja jetrca, občasno pa tudi srčki in ledvičke, na jedilniku vsaj enkrat tedensko. To so jedi, ki se na jedilnike ne vračajo le pri nas, ampak tudi drugje," nam raznolike malice, na katere še danes prisegajo jeseniški delavci, opiše Meta Janc.


V Kazini pa kuhajo še marsikaj, denimo zrezke, musake, lazanje, čufte in cel niz priljubljenih jedi iz vsega sveta. "Vsak dan imamo na jedilniku tri ali štiri različne, tudi brezmesne malice," pojasni sogovornica.

Tu si lahko ogledate, kako je bilo v Restavraciji Kazina poleti, ko so jih pod okriljem Razvojne agencije Zgornje Gorenjske obiskali jeseniški učenci iz turističnih krožkov Turizmu pomaga lastna glava.

Detajli iz jeseniške Kazine.


O tem, v kateri smeri se najraje vrti kuhalnica v Kazini, pa: "Poslušamo naravo in domače okuse, pri čemer sledimo lokalnim sestavinam. Tako že dve desetletji, vse odkar smo vstopili v gostinstvo, kupujemo krompir na eni od okoliških kmetij, jajca pa prihajajo z druge lokalne domačije."


Občasno ob malici ponudijo tudi sladico. In tudi ta je znana, domača klasika - štrudelj, jabolka v šlafroku (torej: jabolka v testu) ali kaj podobnega.


No, tokrat nas je od sladic potegnilo h glavnim jedem oziroma k že omenjenemu pasulju, ki ga v Kazini kuhajo ob petkih. O imenu te jedi je Špela Smolej Milat iz Gornejsavskega muzeja zapisala, da je pasulj pravzaprav "ime za fižolova zrna ter enolončnico iz njih. Simpl ko pasulj!"


Info: fižol češnjevec iz Slogine špajze, čebula Kumerdaj, prekajeno goveje meso Mesarstvo Kalan in moka Kolenko.



Pasulj za 6 - 8 oseb:


500 g suhega fižola

400 g čebule

200 g govejega prekajenega mesa in / ali kost suhega govejega mesa (po želji)

2 lovorova lista

1 - 2 žlički mlete sladke paprike

sol, poper


Podmet (ajnpren):

1 zvrhana žlica moke

olje



Priprava

  1. Fižol vsujemo v dovolj veliko skledo in ga zalijemo s hladno vodo. Ta naj sega vsaj tri prste višje od fižola. Pustimo čez noč na sobni temperaturi, da se fižol "napije".

  2. Nato fižol precedimo in ga vsujemo v lonec. "Za boljši okus dodamo še kost, ki je ostala od suhega govejega mesa," svetujejo v Kazini. Zalijemo s svežo hladno vodo, ki naj je bo le toliko, da lepo pokrije fižol, ter dodamo lovorov list, mleto papriko, sol in poper.

  3. Na malo maščobe prepražimo nasekljano čebulo in tudi to dodamo k fižolu.

  4. Fižol zavremo, nato zmanjšamo ogenj, da le malo brbota. Pokrijemo.

  5. Med kuhanjem dodamo še ajnpren (torej: prežganje), ki ga pripravimo tako, da v ponvici na nekaj žlicah olja prepražimo moko. Na zmernem ognju mešamo in pazimo, da se moka ne zažge! Ko moka postane zlatorumena, jo vmešamo v pasulj.

  6. Če želimo, v pasulj dodamo tudi na kockice narezano goveje suho meso.

  7. Kuhamo toliko časa, da se fižol zmehča. Čas kuhanja je odvisen od sorte fižola, a nekako v 45 minutah oziroma eni uri bi moral biti pasulj nared.


Delavsko malco so pod okriljem občine sestavili v tamkajšnjem muzeju in na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske. V knjižici so zbrali več kot petdeset jedi, tesno povezanih z Jesenicami. Delavska malca pa ni izšla le v tiskani obliki, temveč se je razširila tudi na jedilnike šestih jeseniških gostiln.


November 2021

#202



Recept je nastal pod okriljem Delavske malce in v sodelovanju s TIC Jesenice. V Delavsko malco so vključeni: Penzion pr' Betel, Gostilnica in picerija Chilli, Restavracija Kazina, Dom Pristava, Gostilna in picerija Turist ter Bistro Oaza.