Sobota je dan za tržnice - tako je že od nekdaj, tako je marsikje po svetu. In ker se po nakupih zataknem v mestu, je tu predlog za hitro sobotno kosilo. A preden se pomaknemo do tja, še nekaj utrinkov z mesečne tržnice, ki od nedavna gostuje v jedru enega najlepših gorenjskih mest, v Radovljici.
Mesečne tržnice je v Podvinu leta 2013 začel pripravljati chef Uroš Štefelin, seveda ob pomoči vsestranske Marcele Klofutar. Ideja je bila preprosta: ponuditi kupcem lokalne sestavine, iz katerih so nastajale jedi v restavraciji Vila Podvin (ki so ji Michelinovi ocenjevalci kasneje pripeli eno zvezdico).
Ko se je konec leta 2021 chef Štefelin z ekipo iz Podvina preselil v jedro Radovljice, torej v Hišo Linhart, je v stari del mesta pripotovala tudi tržnica. Ta ima tudi zdaj, ko gostuje na Linhartovem trgu pred graščino in na trgu pred cerkvijo, ustaljen urnik: vsako prvo soboto v mesecu, med 10. in 12. uro.
Vsako prvo soboto v mesecu je v starem delu Radovljice polno domačih dobrot.
Marsikaj dobrega najdemo na tej gorenjski tržnici, katere posebnost je, da se odvija v tistem gorenjskem mestu, kjer je staro jedro slikovito in polno znamenitosti. Ne le zgodovinskih in arhitekturnih, temveč tudi okusnih - navsezadnje v starem delu mesta najdemo kar nekaj gostincev, vključenih v Okuse Radolce, denimo Gostilno Kunstelj in unikatno Vinoteko Sodček ob vhodu v staro mesto, zatem pa se tu zvrstijo še Gostilna Avguštin, Gostilna Lectar in že omenjena Hiša Linhart.
No, ena od posebnosti Radolške tržnice je zagotovo tudi ta, da nekaj stojnic vsakokrat zavzamejo keramični izdelki iz različnih gorenjskih delavnic.
Tako boste za eno od stojnic verjetno zagledali Andrejo Škulj, ki ima v Kranju že vrsto let lončarski atelje. Njene skodelice in potičnice, kot tudi izdelki za dom, so narejeni natančno, iskreno in srčno.
S temi besedami bi lahko opisali tudi Andrejo Škulj, ki je tržnicam chefa Štefelina zvesta že od samega začetka. "Utrip na teh tržnicah je vselej enkraten. Zdaj, ko smo se iz Podvina preselili v jedro Radovljice, so se nam pridružili tudi radovljiški gostinci, kar pomeni, da je ponudba še bolj pestra," ocenjuje sogovornica.
Znan obraz: Andreja Škulj, ki ima v Kranju že vrsto let lončarski atelje.
Med tistimi, ki niso manjkali na nobeni Podvinski oziroma Radovljiški tržnici, je legendarni Franc Gogala s Kmetije pr' Mrkot, ki stoji v Dvorski vasi. "No, le na eni tržnici v Podvinu nisem bil," se široko zasmeji markantni kmetovalec. Zakaj pa ne? "Težave z blagajno," pojasni, ne brez nasmeška.
Franc Gogala na tržnico, poleg dovtipa ali dveh, prinese mnogo dobrot: moko, različne zdrobe, domače sirupe ter vložnine in marmelade, med katerimi je ena prav posebna - slivova, pripravljena s kančkom ingverja. Nanjo, kot tudi na zdrob iz rdeče koruze trdinke, je Gogala še posebej ponosen.
Legenda: markantni Franc Gogala s Kmetije pr' Mrkot (Dvorska vas).
Na tržnici v jedru Radovljice najdemo nekaj tekočih dobrot, saj pivo pripeljejo iz žirovniške pivovarne Carniola, medtem ko iz spodnje Vipavske doline na Radovljiško tržnico z največjim veseljem pride Viljem Žimond. Njegova so vina Guštin 1898, njegov pa je tudi izrek, ki ga boste bržčas ujeli med kramljanjem z zgovornimi vinarjem: "Merlot in malvazija - to je poezija."
Dobrote z Radolške tržnice.
Korak ali dva od vinske in pivske stojnice dobrote ponuja Mateja Reš, ki na Bledu skrbi za Vrt okusov - Garden of Tastes. Njena stojnica je pisana in zajema široko mavrico izdelkov, med katerimi so tudi domači čaji, vložnine, sirupi, marmelade in zraven še kaj dišečega, spečenega z drožmi.
Tina Likozar, njene vložnine in jedi v kozarcu, ki pod taktirko njenega partnerja Aleša Tavčarja nastajajo v Gostišču Draga.
Podobno pestra pa je tudi ponudba radovljiških gostiln, saj zna se zgoditi, da boste na stojnici Gostišča Tulipan našli domač, v krušni peči pravkar spečen in še rahlo topel kruh, na sosednji stojnici, ki jo zavzemajo izdelki iz Gostišča Draga, pa se med številnimi jedmi v kozarcih kar ne boste mogli odločiti za tisto, ki bo šla z vami domov.
In medtem ko je chef Aleš Tavčar, ki zadnjih nekaj let vodi Gostišče Draga, med karantenskim obdobjem v kozarce začel pakirati različne jedi, ni počivala niti njegova boljša polovica, Tina Likozar. Pod imenom Tinine vložnine je začela vlagati zelenjavo, ki je zrasla na domačiji njenih staršev v Voklem pri Šenčurju.
Pravzaprav: že pred tem, spremenjenim obdobjem, je Tina Likozar skrbela, da so v Gostišču Draga stregli vloženo zelenjavo z domače kmetije, nato pa je naredila korak naprej in izdelke, sicer namenjene gostom v Dragi, ponudila tudi kupcem.
Mateja Legat iz umetniške delavnice 6th Sense Art.
In to na tej mesečni tržnici še ni vse, kajti bogato založena je tudi stojnica Andreja Šlibarja. Takole pozimi večji del ponudbe na njegovi stojnici, seveda, zavzemajo domače mesnine, je pa zraven tudi nekaj dobrot, po katerih je ta domačija iz Dvorske vasi znana daleč naokoli, in to so jagode. Točneje: Baronove jagode, ki se pozimi na tržnici predstavijo v obliki čudovitega sirupa in domače marmelade.
Pa tudi tu se pestrost okusov s tržnice ne konča, saj lahko izberemo različne domače domače piškote (in nekaj vrst testenin) z Mlina Globoko, iz Hiše Linhart na tržnico vsakokrat prinesejo gorenjsko klobaso s tepko, tepkine praline in še sok iz te stare gorenjske sorte hrušk, izdelan v bližnjem Vipiju, in še kaj bi se našlo.
Tržnica v Radovljici: vsako prvo soboto v mesecu, med 10. in 12. uro.
Gremo zdaj v kuhinjo. Sestavine za kosilo, ki je pripravljeno v 15 minutah, kupim na Radolški tržnici: domače široke rezance s podpisom Andreje Rozman (Mlin Globoko), sataraš Tinine vložnine (Gostišče Draga) in panceto iz mesnice Andreja Šlibarja, torej s tiste domačije v Dvorski vasi, ki je znana tudi po Baronovih jagodah.
Ker mi takoj pade v oči, gre s tržnice z menoj domov še krožnik (na uvodni fotografiji) iz umetniške delavnice 6th Sense Art, v kateri ustvarjata Mateja Legat in Marko Milenkovič.
Široki rezanci z Radolške tržnice (za 4 osebe):
400 g domačih širokih rezancev (iz Mlina Globoko)
350 g sataraša (torej: popražena čebula, paprika, paradižnik)
100 g pancete (iz mesnice Andreja Šlibarja, ki jo najdemo v Dvorski vasi)
sol
Priprava
V soljenem kropu skuhamo domače rezance po navodilih, zapisanih na embalaži.
Medtem ko se kuhajo, narežemo panceto in jo popražimo v suhi ponvi, torej na majhnem ognju. Med praženjem večkrat pomešamo.
Ko se lepo zapeče, dodamo sataraš in malo vode (kak deciliter) ter pogrejemo.
V odcejene testenine vmešamo omako in postrežemo.
Če kozarčka sataraša iz zbirke Tininih vložnin nimamo na zalogi, ga lahko pripravimo doma, in sicer na malo maščobe popražimo nasekljano čebulo. Nato dodamo na tanko narezano papriko in zatem še nekaj grobo narezanih paradižnikov. Začinimo in počasi dušimo toliko časa, da se okusi lepo povežejo.
Februar 2022
Recept je nastal v sodelovanju z Javnim zavodom za turizem in kulturo Radovljica, kjer so utrinke z Radolške tržnice objavili v blogu.