top of page

Šmorn spod Golice



Brez pretiravanja lahko zapišem, da je Vera Grgurič iz Penziona pr' Betel, to je na samem koncu Planine pod Golico, mojstrica domačih jedi. Je ena redkih gospodinj, ki znajo v teh krajih še pripraviti ajdove krape na stari način. Spodaj je zapisan njen recept za čudovit šmorn, a preden gremo do tja, je tu še zanimiva zgodba spod Golice.


Najprej: od kod hišno ime, Betel? "Dve različici obstajata. Po prvi, ki mi jo je povedala moja babica, hišno ime izhaja iz nemščine, kjer beseda Bettler pomeni berač. Naša domačija, tu na koncu vasi in z zemljo, ki se vzpenja v breg, ima težke razmere za kmetovanje, kar je v preteklosti pomenilo težko življenje in revščino," začne pripovedovati Vera Grgurič.


Vera Grgurič s staro fotografijo domačije pr' Betel.


In nadaljuje: "Po drugi različici, ki nam jo je predstavil neki pater, pa beseda označuje božjo hišo, kar je zapisano tudi v svetem pismu. Ta različica je tudi verjetna, kajti pri nas smo od nekdaj gostili prišleke od drugod, ki so tu tudi prespali."


Nato sogovornici beseda takole uide v desetletja oddaljeno preteklost: "Očetova sestra, ki ima danes 91 let, ve o tem, da smo v hiši imeli v hiši od nekdaj goste, povedati marsikaj. Pripovedovala nam je, da je nekoč pri nas živel pastir, ki je poleti pasel živino po okoliških hribih, pozimi pa je živel po hišah v vasi. Neke noči je prenočil pri nas, tam pri peči, medtem ko je v kamri spalo šest otrok, med njimi tudi moj oče in njegova sestra, torej moja teta."


V tistih časih, ko hladilnikov še ni bilo pri hiši, so imeli v kleti shranjeno vso ozimnico. Ker je bilo hladno in zato da ozimnica ne bi zmrznila, so v peči zakurili. A nekaj je šlo narobe: "Pastir je bil tisti, ki je prvi zavohal dim. Zbudil se je in rešil vse otroke iz kamre. Če njega ne bi bilo, bi se pri hiši zgodila velika nesreča."


Dva pogleda na domačijo Betel.


Na domačiji, ki jo najdemo na samem robu Planine pod Golico, so torej od nekdaj gostili prišleke. Tako niti ni presenetilo, ko se je Verin oče leta 1975 med prvimi v tem delu Gorenjske odločil, da se začne ukvarjati s turizmom: "Odločitev, h kateri je očeta spodbudil dober prijatelj, sicer novinar Dela Silvo Matelič, je bila spontana, kajti že vsa ta leta smo imeli v hiši goste."


Danes Veri Grgurič pri delu v penzionu pomaga mož Marjan. Tudi on je tesno povezan s kulinariko, saj je na jeseniški Osnovni šoli Toneta Čufarja zaposlen kot vodja kuhinje.


Vera Grgurič je vodila že nekaj kuharskih delavnic KUHAM DOMAče, ki potekajo pod okriljem Razvojne agencije Zgornje Gorenjske.


Odlična kuharica pa je tudi Vera Grgurič, ki domače jedi iz tega dela Gorenjske obvlada do potankosti. Tako je pravi užitek opazovati, kako suvereno pripravi ajdove krape ali naredi čudovito mešto (preprosto jed iz krompirja in moke, zabeljeno z ocvirki). Ravno najprej omenjeni, za desertni krožnik veliki ajdovi krapi so zaščitni znak Penziona pr' Betel, saj takšnih, kakršne po starem receptu pripravi Vera Grgurič, po dostopnih podatkih ne pripravijo nikjer drugje.


Vera Grgurič pa, poleg imenitnih in z domačimi ocvirki zabeljenih ajdovih krapov, pripravi še nekaj jedi, na jedilniku označenih z besedama Delavska malca: ričet, obaro, žgance, govnač (še eno poceni kmečko jed, narejeno in zelja in krompirja), štrudl in šmorn.


Delavsko malco na Jesenicah, poleg Penziona pr' Betel, trenutno pripravijo še v: Restavraciji Kazina, Gostilnici in piceriji Chilli, Domu Pristava, Gostilni in piceriji Turist ter v Bistroju Oaza.

Detajli iz kmečke izbe. "Vezenine Bled," pojasni Vera Grgurič ob pogledu na zavese z gorenjskimi nageljni.


Proti koncu obiska na domačiji, od koder pogled seže vse do Triglava, se najina beseda ustavi pri lokalnih sestavinah, ki jih sogovornica takole naniza: "Jogurti, ki jih postrežemo našim gostom, so s Kmetije pr' Beravs, ki jo na Bregu pri Žirovnici vodi Barbara Toman. Všeč mi je tudi, da jih Barbara pakira v povratno, stekleno embalažo, pohvalim pa lahko še njene odlične sire in skuto, narejeno na tradicionalni način. Super je tudi, da del mesnin kupimo v bližnjem Plavškem rovtu, kjer se Luka Klinar na kmetiji ukvarja z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa."


Precej zelenjave, ki jo postrežejo gostom, pr' Betel pridelajo sami, preostalo dokupijo pri okoliških kmetih. "Trudimo se nakupovati lokalno, kjer se to le da," podčrta Vera Grgurič in spotoma omeni, da zelje, ki ga kupijo na eni od gorenjskih kmetij, takole na zimo kar sami naribajo in skisajo.


Znamenitosti Planine pod Golico.


In zdaj: recept za šmorn, kakršnega pripravijo na Planini pod Golico. Ko ga postavim pred deklice, so navdušene. Ni odveč povedati, da samo tri osnovnošolke - resda lačne po dolgem dnevu v učilnicah - pojedo vse, do zadnje drobtinice!


Info: jajca s Kmetije Globočnik, moka Kolenko (ker bele pšenične moke nimam, mi prav pride kar bela pirina), mleko in maslo Podjed ter domača ribezova marmelada.



Šmorn (za 4 osebe):


3 dl mleka

2 jajci

250 g moke

1 vaniljev sladkor

60 g sladkorja

malo olja

košček masla (narezan na tanjše rezine)

ščepec soli

sladkor v prahu (za posip)

malo domače marmelade (če želimo)



Priprava

  1. Polovico (torej: 1,5 dl) mleka zmešamo z rumenjaki, moko, soljo in vaniljevim sladkorjem. Temeljito premešamo, da ni grudic.

  2. Nato dodamo preostalo mleko in čvrst sneg iz beljakov, v katerega smo med stepanjem postopoma dodali sladkor. Pozor: sneg z občutkom vmešamo z rumenjakovo zmesjo.

  3. V ponvi segrejemo olje, nanj vlijemo maso in pustimo, da se lepo zlatorumeno zapeče na eni strani. Pečemo počasi, na srednjem oziroma nizkem ognju.

  4. Da lažje obrnemo, z ravno leseno kuhalnico šmorn prerežemo na pol.

  5. Šmorn obrnemo, na robove razporedimo kosme masla in počasi popečemo še z druge strani.

  6. Ko je pečen, ga z dvema ravnima lesenima kuhalnicama natrgamo na koščke.

  7. Preložimo na krožnik in posujemo s sladkorjem v prahu. Če želimo, postrežemo z malo domače marmelade.



Delavsko malco so pod okriljem občine sestavili v tamkajšnjem muzeju in na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske. V knjižici so zbrali več kot petdeset jedi, tesno povezanih z Jesenicami. Delavska malca pa ni izšla le v tiskani obliki, temveč se je razširila tudi na jedilnike šestih jeseniških gostiln.

Oktober 2021 #168 Recept je nastal pod okriljem Delavske malce in v sodelovanju s TIC Jesenice. V Delavsko malco so vključeni: Penzion pr' Betel, Gostilnica in picerija Chilli, Restavracija Kazina, Dom Pristava, Gostilna in picerija Turist ter Bistro Oaza.





bottom of page