Kar je za Ljubljančane Šmarna gora in za Kranjčane Jošt, je za Jeseničane Pristava (975 nadmorskih metrov). Vsaj za prvi maj je tako, kajti na vseh treh točkah so tradicionalna prvomajska praznovanja.
"Ko razmere to dopuščajo, Dom Pristava na praznik dela obišče par tisoč domačinov in takrat pripravimo več sto obrokov tradicionalnega prvomajskega pasulja," pristavi Jože Repe, ki z ženo Dragico že osmo leto skrbi za omenjeno planinsko postojanko.
Pravzaprav zakonca Repe tu tudi živita in skrbita, da je na Pristavi ves čas nekaj novega - od nadstreška, ki na dvorišču pokriva kuhinjo, v kateri Jože poleti peče mesne dobrote, pa vse do okusnih novosti, ki kraljujejo na jedilniku.
Tu si lahko ogledate, kako je bilo v Domu Pristava poleti, ko so jih pod okriljem Razvojne agencije Zgornje Gorenjske obiskali jeseniški učenci iz turističnih krožkov Turizmu pomaga lastna glava.
Jesen nad Javorniškim Rovtom, tam v naročju Karavank.
Kar nekaj zanimivosti, ki jih drugod ne najdemo, je zapisanih na jedilniku Doma Pristava. Tu je denimo Jožev krožnik, na njem pa: popečen piščančji in svinjski file, jurčki iz okoliških gozdov, pečena zelenjava, kisla smetana in česnova omaka.
"Kuhava oba, občasno pa nama pomaga še sin Benjamin Jelenc, ki je kuhar po poklicu. Tudi žena Dragica je po poklicu kuharica, medtem ko sem jaz kmetijski tehnik. Tu opravljam vzdrževalna dela, a znam tudi kuhati - predvsem poleti uživam v pripravi jedi na žaru," se nasmehne Jože Repe.
In ob pogledu na jedilnik, kjer besedi rovtarsko nabodalo označujeta na žaru pripravljen svinjski file, čevapčič, klobasico in zelenjavo, odločno doda: "Kuhal bom tisto, kar bodo ljudje želeli. Če hočejo meso na žaru, jim to tudi pripravim."
Jože Repe je na Pristavi tisti, ki se poleti spretno suka za žarom.
Poleg posebnosti, ki jih ne najdemo nikjer drugje, na Pristavi kuhajo tudi nekatere jedi, vključene v Delavsko malco, med drugim: ričet z mesom, sirove štruklje, (krhke in kvašene) flancate, joto s klobaso, ajdove žgance s kislim zeljem in ocvirki ali pa, denimo, ajmoht z vasršpocli (še prevod: pod tem imenom se skriva enolončnica z vodnimi žličniki).
Delavsko malco na Jesenicah, poleg Doma Pristava, trenutno pripravijo še v: Restavraciji Kazina, Gostilnici in piceriji Chilli, Domu Pristava, Penzionu pr' Betel, Gostilni in piceriji Turist ter v Bistroju Oaza.
Dragica Repe že razmišlja o novih jedeh, s katerimi bo razveselila obiskovalce Doma Pristava.
"Vsak drugi dan pripravljam štruklje - slane postrežemo z ocvirki, sladke z drobtinicami in smetano. Otroci so zelo veseli Zoisovih palačink, to so tri palačinke, vsaka ima drugačen nadev," se do Karla Zoisa, ki je bil brat (bolj znanega) barona Žige Zoisa, in s tem tudi v preteklosti Doma Pristava sprehodi sogovornica.
Ravno te dni razmišlja o novi jedi, o kateri so ji pripovedovali delavci v jeseniški fabr'ki: "Povedali so, da so imeli na jedilniku tudi okisan fižol s čebulo in suhim mesom ali kuhano govedino, tisto iz juhe."
Pristavški pozer.
In kdo so gostje Doma Pristava - so to predvsem pohodniki, morda domačini ali delavci, ki sem pridejo na malico? "Pisana druščina zahaja k nam in težko je reči, kdo prevladuje. Morda le to - pozimi so tu bolj domačini, medtem ko poleti v glavnem gostimo tujce. Ti lahko v domu tudi prespijo, saj imamo šest sob, v katerih je 36 ležišč. Ena od sob je skupinska, v njej je 18 postelj, a jih zdaj že nekaj časa, zaradi znanih razmer, nismo imeli zapolnjenih," pravi Jože Repe.
Prav vse obiskovalce ob prihodu pozdravi 15 pernatih prijateljev, kokošk in petelinčkov, ter dva črna kužka, ki se ne pustita motiti. Še manj se na obiskovalce ozira maček, ki ves čas našega obiska lenobno dremlje ob krušni peči. Ko že o krušni peči: ta je posebna tudi zato, ker v njej zakonca Repe pripravita številne okusne domače jedi.
Dom Pristava je izhodišče za mnoge pohodne poti.
Še k receptu: odločimo se, da v dolino prinesemo recept za ajmoht z vasršpoclni. Malo zato, ker ime jedi zveni tako imenitno, malo pa tudi zaradi tega, ker sta ga zakonca Repe nameravala Jeseničanom predstaviti že na septembrski kulinarični prireditvi na Stari Savi. A jo je zagodla nesreča in ajmoht je, namesto v loncu na stojnici, razlit končal v prtljažniku avtomobila ...
Ob tem opomba: recept zapišem bolj po občutku, kajti zakonca Repe narekujeta zgolj okvirni recept za to jed, ki še najbolj tekne v hladnejših mesecih!
Za 8 - 10 oseb:
300 g govejega mesa (stegno)
300 g svinjskega mesa (kare)
300 g piščančjega mesa (file)
2 - 3 čebule
4 korenčki
4 srednje veliki krompirji
1 - 2 žlici paradižnikove mezge
maščoba
začimbe (uporabimo lahko tudi mešanico domačih, posušenih ali slanih, začimb)
sol, poper
Žličniki:
2 jajci
moka
sol
Priprava
Meso potrpežljivo zrežemo na približno centimeter velike kocke, pri čemer je pomembno, da odstranimo vso maščobo. Dolgotrajno delo je to, a se obrestuje, saj ima jed le tako odličen okus!
Najprej na maščobi počasi prepražimo na drobno nasekljano čebulo. Tudi tu moramo biti vztrajni in mešati ter paziti, da se čebula ne zažge.
Na popraženo čebulo dodamo goveje kockice in pražimo toliko časa, da meso posivi. Zatem zalijemo z vodo, solimo, popramo, dodamo začimbe in paradižnikovo mezgo. Zavremo in zmanjšamo ogenj, da jed le malo brbota. Na malem ognju kuhamo približno pol ure.
Medtem pripravimo maso za vodne žličnike (imenovane tudi vasršpoclni): jajci razžvrkljamo, malo solimo ter dodamo toliko moke, da bo zmes ravno prav gosta. Kakšno gostoto iščemo? Ko skledo, v kateri smo pripravili zmes, nekoliko nagnemo, zmes le počasi polzi proti robu sklede.
Potem v lonec dodamo na kocke narezano svinjsko meso in kuhamo približno pol ure.
Na koncu dodamo še kockice piščančjega mesa ter korenje in krompir. "Polovico korenja in krompirja naribamo na drobno, drugo polovico narežemo na tanke rezine, kar lahko storimo z ribežnom," svetujeta zakonca Repe.
Znova kuhamo pol ure, zatem vmešamo žličnike. Ker so kocke mesa zelo majhne, naj bodo takšni, za četrtinko žličke, tudi žličniki! Pripravimo jih tako, da v vrelo vodo pomočimo žličko, z njo zajamemo malo zmesi, ki jo odložimo v ajmoht. Postopek ponavljamo toliko časa, da porabimo vso zmes.
Kuhamo samo še toliko časa, da se žličniki skuhajo, torej kakih 20 minut.
Delavsko malco so pod okriljem občine sestavili v tamkajšnjem muzeju in na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske. V knjižici so zbrali več kot petdeset jedi, tesno povezanih z Jesenicami. Delavska malca pa ni izšla le v tiskani obliki, temveč se je razširila tudi na jedilnike šestih jeseniških gostiln.
Oktober 2021
Recept je nastal pod okriljem Delavske malce in v sodelovanju s TIC Jesenice. V Delavsko malco so vključeni: Penzion pr' Betel, Gostilnica in picerija Chilli, Restavracija Kazina, Dom Pristava, Gostilna in picerija Turist ter Bistro Oaza.