"Kako diši! A to je babičina juha," v sekundi ugotovita obe, ko prideta iz šole.
Ne ravno njena, a njeni podobna, kajti ona vedno doda krompir in stročji fižol, narezan na centimeter dolge rezine.
M. jr po tem, ko poje dva krožnika juhe, strese nejevoljo: "Zakaj si je pa naredila tako malo? Pa saj veš, da jo imava najraje!" Zato za večerjo in po treningih skuham še enkrat. Tudi ta runda gre v promet kot bi mignil.
Na naš krožnik tokrat potuje: zelenjava s kmetije Mrtnač, ghee moje drage Simone Kejžar z bohinjske kmetije Tonejovc.
Da ne bo vedno samo Kranj: tu je nekaj sončnih utrinkov z ljubljanske tržnice (junij, 2021).
Za 4 osebe:
1 manjši por
3 srednje veliki korenčki (rumeni in rdeči, torej oranžni)
12 strokov graha
0,5 srednje cvetače
žlička prečiščenega masla (ghee)
malo posušene zelenjave (domača vegeta)
sol
Priprava
V posodi raztopimo ghee, na katerem prepražimo por, prerezan po dolgem, zatem opran in nato narezan na tanke rezine. Solimo, pomešamo.
Medtem ko se por na močnem ognju praži, ga nekajkrat pomešamo, hkrati pa poskusimo čim bolj na tanko narezati olupljeno korenje. Korenje nekaj minut pražimo hkrati s porom, potem zalijemo z vodo (dober liter bo dovolj).
Ko čakamo, da zavre, olupimo grah in zrna dodajamo v juho. Dodamo še "domačo vegeto".
Naj zavre. Zatem zmanjšamo ogenj in kuhamo še 10 minut, nato odstavimo.
Šele zdaj juhi dodamo cvetačo, ki smo jo razdelili na majhne cvetke, ostali del cvetače pa razrezali na res tanke rezine.
Premešamo, pokrijemo in počakamo še 10 minut, da se juha malo ohladi, cvetača pa rahlo zmehča.
Poskusimo, če je treba, dosolimo, in postrežemo.
Ta juha je narejena res hitro, če se osredotočimo in upoštevamo zgoraj opisan vrstni red: najprej režemo por, nato korenje, zatem lupimo grah in se na koncu lotimo še cvetače.
Junij 2021